Zakaj Ima Monero Tail Emisijo

Ko večina ljudi pomisli na to, kaj razlikuje Monero, pomisli na tehnologijo zasebnosti Monero. Pravzaprav bi večina menila, da sta zasebnost in zamenljivost, ki jo odpira, Monerova značilnost in glavno orožje, ki ga prinaša v ringu v primerjavi z drugimi kovanci. Večina ljudi pa morda ne ve, da Monero vsebuje še druge razlike v protokolu v primerjavi z bitcoinom in njegovimi derivati, za katere nekateri trdijo, da so prav tako pomembne kot Monerove tehnologije zasebnosti. V tem članku si bomo ogledali eno od njih: Tail emisijo.

Najprej opredelimo, kaj ta izraz pomeni. Tail ozr. repna emisija je neprekinjeno subvencioniranje nagrad za bloke, tudi ko je izkopan "zadnji" Monero. Z drugimi besedami, nagrada za blok Monero ne bo nikoli padla na nič, temveč bo padala, dokler ne doseže 0,6 XMR na blok, nato pa bo tam ostala za vedno. Rudarji bodo vedno plačani za rudarjenje Monera in se jim nikoli ne bo treba zanašati izključno na trg provizij.

Vendar se za trenutek pomaknimo nazaj in si rudarstvo oglejmo na zelo visoki ravni. Rudarji Monero so spodbujeni, da z rudarjenjem hashev zavarujejo omrežje. Spodbuda je priložnost zaslužiti Monero, če najdejo nov blok. Monero se dodeli na dva načina. Prvič, rudar prejme plačane pristojbine vsakega uporabnika, ki je plačal za vključitev njegove transakcije v blok. To so pristojbine za transakcije, ki jih plačate, ko pošljete transakcijo. Drugič, rudar prejme vnaprej določen znesek Monero od samega protokola. V večini primerov je ta "nagrada za blok" bistveno višja od uporabniških pristojbin za transakcije in z njo rudarji največ zaslužijo. Ta nagrada za blok služi temu, da rudarji ohranjajo finančno naložbo v varnost verige, pa tudi temu, da v obtok pridejo novi kovanci.

V večini protokolov kriptovalut je ta nagrada za blok nastavljena tako, da se sčasoma zmanjša. Večina derivatov Bitcoina ima tako imenovane halveninge, vnaprej določene točke v času, ko se nagrada za blok prepolovi (na primer z 20 BTC na 10 BTC). Ti halveningi se zgodijo vsakih nekaj let in vsakič, ko se to zgodi, se varnost v omrežju zmanjša. Zakaj? No, bralca spodbujamo, da prebere naš članek o rudarjenju in RandomX , pri tem se bo naučil, da je rudarjenje dirka. Nagrade za blok se dodelijo le tistim, ki najdejo blok, za to pa se poteguje veliko subjektov. Če so nagrade višje, je za igranje te igre zainteresiranih več ljudi, če pa so nagrade nizke, bo manj ljudi, tudi tistih z ustrezno opremo, pripravljenih porabiti svoj čas in sredstva za priložnost, da osvojijo skromno nagrado.

Že zdaj lahko začnemo odkrivati razloge za tail emisijo Monera. Tudi pri Moneru se nagrada za blok zmanjšuje, čeprav za razliko od Bitcoina ni polovičk. Namesto tega je vsaka nagrada za blok malenkost manjša od prejšnje, zato je zmanjševanje veliko bolj gladko. Vprašanje za vse kriptovalute pa je: "Kaj se zgodi, ko nagrada za blok doseže ničlo?" To je nenavadna situacija, v kateri hkrati poznamo in ne poznamo odgovora. Del, ki ga poznamo, je, da subvencije nagrade za blok ne bo več, kar pomeni, da bo treba rudarje stimulirati samo s pristojbinami za transakcije uporabnikov. Ne vemo pa, ali bodo ti zneski zadostovali za to, da bodo rudarji še naprej zagotavljali varnost verige.

Kot smo že omenili, trenutno nagrada za blok precej presega pristojbine za transakcije, zato upamo, da se bodo z večjim številom uporabnikov, ki bodo uporabljali verigo, pristojbine povečale, rudarji pa bodo zaradi višjih pristojbin menili, da se jim splača nadaljevati z rudarjenjem. Ta scenarij pa ima tudi drugo plat, plat uporabnikov. Če se pristojbine povečajo, bo poslovanje s kriptovalutami za vse veliko dražje, kar bi jih lahko odrinilo od tistih, ki nimajo dovolj denarnih sredstev. Toda po drugi strani, če bodo pristojbine ostale nizke in bo nagrada za blok padla na nič, potem bo zelo malo rudarjev zavarovalo omrežje, zaradi česar bo to ranljivo za napade 51 % in obrnjene transakcije.

Nihče nima dobrih odgovorov za ta scenarij in noben večji kovanec še ni vstopil v to fazo življenja njihove kriptovalute, zato tudi nimamo izkušenj v resničnem svetu. Vse so špekulacije ozr. igra na srečo. Bitcoin stavi, da bodo provizije zadostovale za vzdrževanje rudarjev, tudi če to pomeni izključitev obubožanih. Monero stavi drugače.. Monero stavi, da samo nadomestila ne bodo zadostovala za varnost verige, zato vključuje tail emisijo kot del protokola.

Bralca spomnimo, da nagrada za blok nikoli ne bo padla pod 0,6 XMR na blok. Bo to dovolj za spodbudo rudarjem? Ne vemo, vendar je zagotovo boljše od 0, kar ima nastavljena skoraj vsaka druga valuta v svoj protokol.

Glavna kritika tega pristopa je, da to pomeni, da je ponudba Monera teoretično neskončna, kar sčasoma povzroči inflacijo, medtem ko je ponudba kovancev, ki omejujejo nagrado za blok, končna, njihovo pomanjkanje pa sčasoma povečuje vrednost. Menimo, da je ta argument nezadosten iz več razlogov.

Prvič, kaj pomaga redek kovanec visoke vrednosti, ki ga je zaradi slabe varnosti mogoče zlahka napasti, cenzurirati in spodkopati? Če kaj, bi nizka varnost zmanjšala vrednost, kar bi več kot odtehtalo povečanje, ki bi ga prinesla redkost. Drugič, čeprav je zaloga Monera teoretično neskončna, je inflacija linearna in se v letnem odstotku giblje proti ničli, za razliko od fiat, ki je eksponentna.

Inflacija Monera je znana vnaprej in jo je mogoče natančno napovedati, za razliko od fiat valut, ki se lahko v določenem letu poveča za več ali manj glede na muhavost vladajočih. S tem se še vedno ohranja duh cypherpunka, ki s tehnologijo, ki jo uveljavlja protokol, odpravlja možnost človeške korupcije. Dodatna prednost je mirna vest, da bo varnost verige blokov Monero prek rudarjenja obstajala, dokler jo bo svet potreboval.

Zadnja točka, ki se je želimo dotakniti, je pravičnost. Denar se uporablja na več načinov: kot hranilnik vrednosti, menjalno sredstvo in obračunska enota. V sistemu, kjer je ponudba končna, se inflacija ustavi, kar pomeni, da ga tisti, ki ga uporabljajo kot hranilnik vrednosti, uporabljajo brezplačno. Imajo koristi od stalne varnosti, ki jo zagotavljajo rudarji, ne da bi za to kar koli plačali, saj brez inflacije njihov denar sčasoma ne izgublja počasi vrednosti. Nasprotno pa so vsi, ki valuto uporabljajo kot menjalno sredstvo, kaznovani (s potencialno visokimi pristojbinami za transakcije). To bo ljudi spodbujalo k temu, da imajo denar, vendar ga ne porabijo, in izkrivlja pravičnost sistema v korist imetnikov. Z tail emisijo se enačba izravna. Zdaj imetniki plačujejo tudi majhen davek, in sicer prek inflacije, za varnost sistema. Zaradi te emisije je sistem pravičnejši za vse.